V življenju sem se veliko selila, sedaj pa sva z možem zgradila hišo. Naši najbližji sosedi niso bili pri volji, da bi se kaj družili, čeprav so bili isto stari, kot midva z možem. Tako na začetku nisva imela družbe, vendar naju to ni preveč motilo, ker sva imela polne roke dela. Hiša je bila nova in tako sva imela še kar nekaj dela, da sva vse naredila. Edino, kar pa sva imela je bil najin jutranji ritual in to je bila kava. Oba sva vsi vzela čas. Potem je prišlo obdobje, ko je mož moral zgodaj od doma, sosedi pa so prodali hišo. Tako smo dobili nove sosede.
Že takoj sva videla, da so to dobri ljudje. Že prvi dan so se prišli predstavit. Njo sem povabila, naj pride na jutranjo kavo in tako je zjutraj res prišla. Pogovor med nama je enostavno stekel. Tako prijetno se je bilo z njo pogovarjati. Tako da je postala kava najin jutranji ritual. Še danes sem srečna, da so oni bili novi kupci te hiše. Tako sem končno dobila dobre sosede. Postali sva pravi prijateljici in zaupnici. Vedno sem se lahko zaneslo nanjo, ko sem potrebovala pomoč.
Kava zjutraj pri meni na terasi
Tako sva bili dogovorjeni. Vedno sva kavo pili pri meni. Ona je bila tista, ki je redno nosila kavo, jaz pa sem jo kuhala. Odkar imam tako dobro sosedo, se je meni življenje dobesedno spremenilo. Ne znam vam povedati, koliko pomeni, če imaš dobrega soseda. Še posebej, če imaš izkušnjo s slabimi sosedi, ki v tebi vidijo vse slabo. Sedaj imam super sosede, med seboj si pomagamo.
Najina jutranja kava, pa je najin ritual. To je čas, ko ženske povedo svoje težave, ko ena od druge posluša nasvete. Čeprav imava včasih slab dan, nama jutranja kava prinese nasmešek na obraz.