Oznaka: kampiranje

Nakup ročne svetilke v trgoviniNakup ročne svetilke v trgovini

Sin se je odpravljal na kampiranje in med seznamom potrebne opreme so bile tudi ročne svetilke.

Z možem sva se spogledala in se nasmehnila, saj za ročne svetilke že dolgo nisva slišala. Sedaj imamo vsi lučke na telefonih ali pa kako drugačno osvetlitev spomnila sva se, da smo imeli še eno spravljeno nekje. Šla sem v klet, kjer smo imeli eno skrinjico za take stvari in sem jo našla. Bila je še kovinska in že malček rjasta zato sva se odločila, da bomo kupili novo. Mož se je takoj usedel za računalnik in odprl zavihek , kjer so bile ročne svetilke ter počasi prebiral strani. Proti pričakovanju se je ponudilo ogromno svetilk jaz sem pa mislila, da se to sploh več ne uporablja.

Ponudilo nam je svetilke glede na način vira svetlobe torej led svetilke, halogenske svetilke, ksenonske. Ponudilo je vrsto svetilk glede na napajanje to so bile ročne svetilke na baterije, polnilne svetilke z vgrajenimi akomulatorji z polnjenjem preko USB, polnilcev ali solarnih panelov, delovne svetilke z dodatnimi funkcijami kot so magneti in razne kljuke za obešanje. No teh ne bomo potrebovali in počasi sva se vračala nazaj po seznamu. Izbrala bova eno, ki je bolj lahka za nošnjo, da je vzdržljiva in ima dolg čas delovanja ter še kakšno dodatno funkcijo.

Našli smo primerno svetilko in mož je sprovedel naročilo ampak se je pojavil problem, ker ne bo prišla pravočasno po pošti. Najbolje, da se usedemo v avto in gremo kupit svetilko v našo najbližjo trgovino s svetilkami. Pogledali smo seznam potrebnih stvari, če še kaj potrebujemo, da moramo kupit. Načeloma smo imeli vse doma, potrebovali smo še samo repelent za klope in komarje tako se bomo spotoma ustavili še v lekarni. Ko smo prišli v trgovino na oddelek ročne svetilke je bila spet ogromna ponudba le teh.

Ker smo že vedeli kakšne lastnosti mora imeti ta, ki jo bomo kupili, smo stopili do prodajalca in mu povedali zahteve. Takoj nam je prinesel željeno svetilko, samo barvo smo lahko še izbrali in jo kupili.

Ko smo šli kampirat, smo doma pozabili odejeKo smo šli kampirat, smo doma pozabili odeje

Že kar tri leta zaporedoma kampiramo. Prvič smo šli, ko je mlajši sin dopolnil 4 leta. Prej, ko še nisva imela otrok, pa sva midva pogosto kampirala, potem sva naredila pavzo zaradi otrok, sedaj pa je spet prišel čas, ko vsako leto uživamo skupaj. Letos se nama je pripetilo to, da sva pozabila doma vse odeje, ki bi jih morala vzeti s seboj. Namreč pakiranje pri nama poteka tako, da jaz vse pripravim v eni sobi, mož pa potem to nosi v avto in zlaga tako, da pride vse lepo v avto. Tokrat pa sem jaz dala odeje v drugo sobo, ker v tej ni bilo prostora in tudi tam so ostale.

Jaz nisem preverjala, ko sva šla od doma, če imava vse, enostavno sem bila prepričana, da je mož vse pobral iz sob, on pa ni šel v to sobo, čeprav je slišal, da sem mu rekla, da so še tam odeje, ampak je pozabil. Ko smo se pripeljali v kamp in parkirali, da si bomo začeli postavljati šotor, sem jaz takoj videla, da manjkajo odeje. Imeli smo srečo, ker smo tokrat šli na slovensko obalo. Sedaj sva imela dve rešitvi, ali naj gre po odeje nazaj domov ali pa v trgovino. Meni seveda ni odgovarjalo, da bomo kupili nove odeje in na njih spali, ker nismo imeli niti svojih prevlek, ni se mi zdelo v redu iz higienskega vidika.

Nič drugega ni preostalo, kot da je mož moral nazaj domov po odeje, na kar se je spomnil, da prijatelj dela v Kopru in da bi ga lahko poklical za odeje, če bi mu jih lahko pripeljal. Ni čakal, takoj ga je poklical in prijatelj je rekel, da čez 10 minut gre na pot. Kako srečni smo bili, ker je bil tako dober, da je šel po naše odeje in tako smo jih do večera že imeli, da smo lahko mirno spali.