Nekaj let nazaj sem se zelo rad odpravil na kakšne koncerte, ali pa na kakšne tekme, saj sem bil med drugim tudi zelo velik ljubitelj športa. Takrat pa se mi je zdelo, da to ni nič takšnega, v smislu, da s tem ni nič narobe, saj je veliko ljudi počelo iste stvari. Ampak z leti sem lahko videl, da mi je to vendarle povzročilo nekaj težav. Začel sem namreč opažati, da zvečer, predno se odpravim spati in sem v čisti tišini v sobi, slišim piskanje v ušesih. To je bilo podobno tistemu piskanju, ki ga slišiš, ko se zvečer vrneš s kakšnega koncerta, samo da je bilo veliko manj opazno, ampak vseeno prisotno.
Sprva sem si mislil, da to ni nič, češ da je to morda še začasna posledica kakšnega koncerta ali glasnega dogodka. Ampak z časom sem opazil, da to piskanje sploh ne izgine, nakar pa me je začelo vse skupaj kar skrbeti, saj me je že spravljalo ob živce. Tedaj pa sem ugotovil, da gre za tinitus, kar pa me je čisto potrlo. Ko mi je po pregledu zdravnik to omenil, sem mislil, da se mi bo zmešalo, kajti vedel sem, da je to nekaj, kar ne bo nikoli izginilo, saj se tega ne da pozdraviti, ker gre za mehanično poškodbo ušesnega bobniča.
Tako sem bil na začetku precej potrt in me je tinitus spravil čisto na tla. Z leti pa moram reči, da je na srečo šlo na bolje. Začel sem namreč opažati, da se na ta zvok, oziroma na piskanje, ki ga povzroči tinitus, nisem več toliko fokusiral in na to nisem dajal pozornosti. Čez dan namreč piskanja skoraj da nisem slišal, ker so bili okoli mene vedno kakšni zvoki. Edino zvečer je bilo to še vedno prisotno ampak sem se na srečo na to navadil in se naučil ignorirati zvok.